Pred desetimi leti so v ameriški reviji Time objavili članek, v katerem so sodelovalno ekonomijo predstavili kot eno izmed desetih pobud, ki bodo spremenile svet. Različne pobude so po vsem svetu in tudi pri nas dosegle razmah predvsem po letu 2008, ko je izbruhnila finančna kriza, potrošniki pa smo spoznali, da lahko povsem dobro živimo tudi, če ne kupimo vsega oziroma nimamo v lasti in na zalogi, ampak stvari ali storitve poiščemo takrat, ko jih zares potrebujemo.
Ideja seveda ni nova, že tisočletja si ljudje pomagamo, izmenjujemo in podarjamo stvari. Pojem »skupnih« in »javnih« dobrin, ki so bile stvar pravnega sistema, so poznali že stari Rimljani. Novo je to, da razmah informacijsko-komunikacijske tehnologije in družbena omrežja omogočajo temelje za lažjo organizacijo in dostop do različnih pobud. Glede na njihovo številčnost in raznovrstnost lahko zaključimo, da sodobni potrošniki želimo deliti. Poleg tega se vedno bolj opredeljujemo po svojih družbenih profilih in po tem, kaj delimo, ne po tem, kar imamo v lasti. Z drugačnim vzorcem potrošnje – medsebojno delitvijo stvari in storitev – lahko zmanjšamo onesnaževanje okolja in pritisk na (omejene) naravne vire. Zelo pomemben vidik sodelovalne ekonomije pa je tudi druženje – krepijo se odnosi v lokalnih in globalnih skupnostih.
Preveč vsega
Ideja sodelovalne ekonomije temelji na tem, da delimo proste stvari (čas, prostor, dobrine in veščine) s tistimi, ki jih v danem trenutku potrebujejo. Čeprav se ne zavedamo, smo obkroženi s prostimi zmogljivostmi: izgubljamo družbeno in ekonomsko vrednost prostora, zmogljivosti, časa in stvari, ki jih ne uporabljamo. Preprost primer je vrtalnik, ki je skoraj v vsakem gospodinjstvu, a ga večina le redko uporabi, morda enkrat na leto ali še to ne. Zasledili smo podatek, da je v ZDA vrtalnik v uporabi v povprečju le 12 minut v svoji celotni življenjski dobi.
Prevozi, oblačila, knjige, vrtičkarstvo …
V grobem poznamo dva modela sodelovalne ekonomije: podjetje potrošniku in potrošnik potrošniku. V prvem primeru je organizator ponujanja (najema, izposoje) izdelka ali storitve podjetje, institucija oziroma druga formalna organizacija. Takšen primer je pri nas denimo storitev avant2go, ki omogoča souporabo (najem) električnih vozil, ali pa sistemi izposoje koles v nekaterih večjih slovenskih mestih, kjer so ponudniki navadno občine ali javna podjetja. V drugem primeru transakcija (izmenjava, simbolični odkup ali kritje stroškov) poteka neposredno med potrošniki, največkrat prek spletne platforme. Pri nas najbolj znan primer je prevoz.org.
Ne glede na poslovni model pa dajejo pravo vrednost različnim pobudam ljudje, ki sodelujejo, in stvari ter storitve, ki jih ponujajo. Nekatere delujejo globalno (Airbnb, Uber, CouchSurfing, BlaBlaCar), druge so osredotočene na lokalno okolje. Kljub majhnemu trgu so tudi v Sloveniji številne pobude. Nekatere so zelo organizirane, z jasnimi pravili in s profesionalno spletno stranjo, druge delujejo bolj neformalno, v obliki skupin na Facebooku ali Instagramu ali le na ravni določene soseske. V nadaljevanju prispevka predstavljamo nekaj najbolj razširjenih in poznanih.
Zaupanje na preizkušnji
Zaupanje med ljudmi, ki se ne poznajo, je najbolj pomembna sestavina sodelovalne ekonomije. Brez tega elementa kot temelja je zelo težko privabiti dovolj ljudi, ki so pripravljeni sodelovati oziroma ustvariti kritično maso, da bo pobuda uspešna. Najbolj uspešni sistemi so vključili učinkovite mehanizme za zagotavljanje zaupanja med ponudniki in potrošniki – na primer sistem priporočanja na spletni platformi CouchSurfing ali ocenjevanje ponudnikov na eBay-u. Tudi slovenski prevoz.org že omogoča ocenjevanje voznikov, s čimer prispeva k zmanjšanju števila nezanesljivih voznikov. Z uporabo takšnih mehanizmov platforme povečujejo zaupanje uporabnikov in število ljudi, ki sodelujejo (in povečujejo število transakcij, ki potekajo prek platforme).
Izposoja koles
(podjetje/občina/športna, turistična zveza potrošniku)
V več slovenskih mestih ponujajo možnost izposoje koles – v Ljubljani (bicikelj.si), Celju, Laškem, na Polzeli, v Rimskih toplicah, Slovenskih Konjicah, Štorah, Žalcu (isti ponudnik, bikes.nomago.si), v Kranju (krskolesom.si), Velenju in Šoštanju (velenje-tourism.si velenje/bicy). Izposoja je ponekod brezplačna, drugod plačate simbolično (letno) naročnino ali plačujete za vsako izposojo posebej.
Buksel.net
(potrošnik potrošniku)
Izmenjava rabljenih knjig in učbenikov. Izmenjava poteka prek spletne strani, kjer lahko menjate, si izposodite, prodate ali podarite knjige, učbenike in drugo tiskano literaturo. Uporaba portala je brezplačna, namenjena je vsem, ki želijo pobrisati prah s knjižnih polic ali preprosto narediti nekaj dobrega, t. j. podariti knjigo nekomu, ki jo morda resnično potrebuje.
Kje deluje: po celi Sloveniji
Kje jih najdete: www.buksel.net
Knjigobežnice
(potrošnik potrošniku)
Neformalna skupina za podarjanje in izposojo knjig. Sodeluje lahko vsak, pravila so preprosta: napišeš sporočilce (ne pozabi omeniti skupine Knjigobežnice), ga vtakneš v knjigo (ali CD ali DVD), jo pustiš v hišici za knjigobežnice, lokalu, na klopci, na vrhu Triglava, na koprskem pomolu ali na kakšni drugi lokaciji, slikaš, sliko in lokacijo objaviš na FB-strani skupine. Sliko lahko objaviš tudi, če si najditelj knjige, CD-ja ali DVD-ja.
Kje deluje: po celi Sloveniji, lokacije hišic lahko poiščete na spletnem zemljevidu, hišico lahko izdelate tudi sami in tako ustvarite novo lokacijo za oddajo in izposojo knjig.
Kje jih najdete: FB-skupina Knjigobežnice
Prevoz.org
(potrošnik potrošniku)
Zagotovo najbolj razširjena in poznana platforma sodelovalne ekonomije. Prevoz si delijo ljudje, ki imajo skupen cilj, sopotniki vozniku povrnejo del stroškov prevoza. Kot pozitivno plat uporabniki poudarjajo predvsem večjo prilagodljivost glede časa in lokacije odhoda in prihoda ter manjših stroškov prevoza v primerjavi z javnim prevozom. Kot negativno plat omenjajo slabe izkušnje z vozniki, ki niso prišli na dogovorjeno lokacijo, ali nevarno vožnjo. V zadnjem času so zato omogočili tudi ocenjevanje voznikov.
Kje deluje: po celi Sloveniji, tudi čez mejo, npr. do bližnjih letališč ali večjih mest v sosednjih državah.
Kje jih najdete: www.prevoz.org
Bobova oblačilnica, prej Tekstilnica
(potrošnik potrošniku)
Izmenjava oblačil. Na izmenjavo lahko prinesete do 10 čistih in lepo ohranjenih kosov oblačil, obutve ali hišnih tekstilij. Prinesenim kosom določijo točke, ki jih zabeležijo na vaš račun. Na dogodku si lahko izberete stvari v vrednosti teh točk. Gre za partnerski projekt društva Ekologi brez meja in Zadruge Dobrote.
Kje deluje: vsak mesec organizirajo izmenjavo oblačil v Ljubljani, izmenjava poteka tudi v drugih krajih po Sloveniji.
Kje jih najdete: www.tekstilnica.si, FB-skupina Tekstilnica
Zelemenjava
(potrošnik potrošniku)
Na Zelemenjavi lahko menjate semena, sadike, pridelke, recepte in izkušnje z vrtnarjenjem in gojenjem rastlin. Cilj Zelemenjave je, da na solidaren in zabaven način poveže vse navdušence dobrot in lepot z domačega vrta ter to navdušenje raztrosi tudi med druge someščane in sovaščane. K sodelovanju vabijo vse, brez izjeme: vrtnarske guruje in popolne začetnike, mlade in stare, tiste z enim samim lončkom na balkonu in tiste s kilometrsko njivo.
Kje deluje: po celi Sloveniji, sodelujoče spodbujajo in jim pomagajo pri organizaciji lokalnih Zelemenjav, zato lahko takšne pobude organizirate tudi sami.
Kje jih najdete: www.zelemenjava.si, FB-skupina Zelemenjava
Podarimo.si
(potrošnik potrošniku)
Sistem, ki omogoča darovanje in izmenjavo izdelkov. Lahko objavite oglas za izdelek, ki ga želite podariti (ali zamenjati), ali pa poiščete izdelek, ki ga potrebujete in ga je nekdo pripravljen podariti.
Kje deluje: po celi Sloveniji
Kje jih najdete: www.podarimo.si, FB-skupina Podarimo.si
Knjižnica reči
(podjetje potrošniku)
Izposojevalnica najrazličnejših reči za prosti čas, ki deluje po vzoru klasične knjižnične izposoje. Izposodite si lahko različne predmete, predvsem male gospodinjske aparate, igrače, orodje za vrt in domača opravila, športno opremo, tudi detektor kovin ali disko kroglo. Član knjižnice lahko postane vsak, ki knjižnici podari predmet s seznama želja ali vplača enoletno članarino v višini 20 evrov ali prispeva 30 ur prostovoljnega dela. Sodelujete lahko tudi, če niste člani, v tem primeru za izposojo plačate simbolično nadomestilo 2 ali 5 evrov, odvisno od predmeta, ki si ga boste izposodili.
Kje deluje: prostor knjižnice je v Ljubljani, Belokranjska 6, Savsko naselje
Kje jih najdete: www.knjiznicareci.si, FB-skupina Knjižnica reči
Sodelujete v kateri izmed pobud sodelovalne ekonomije? Predstavite svojo pobudo: pišite nam na web@zps.si. Veseli bomo vašega odziva.
